Timijan
Timijan je ena izmed najstarejših začimb, ki ima že od nekdaj močan vpliv v kulinariki, medicini, obredih in folklori. Kot zdravilna rastlina je timijan pri nas v ljudskem zdravilstvu manj znan in cenjen kot njegov divje rastoči sorodnik - poljska materina dušica, čeprav je njegov zdravilni učinek, posebno pri kašlju, močnejši. Uporabljamo ga tudi kot začimbo pri številnih zelenjavnih in mesnih jedeh.
Timijan izvira iz Sredozemlja, vendar ga danes gojijo v srednji in vzhodni Evropi, Afriki, Turčiji, Izraelu, Indiji in Združenih državah Amerike. Potrebuje pred mrazom zaščiteno lego. Vrtni timijan nabiramo ob cvetenju in v svežnje povezane rastline sušimo v senci na prepihu.
Timijan deluje kot ekspektorant in bronhospazmolitik, zato ga uporabljamo pri produktivnem kašlju (pri prehladu, bronhitisu ali oslovskem kašlju). Utekočini sluz v dihalnih poteh (sekretolitik) in pospeši izkašljevanje (sekretomotorik). Uporabljamo ga lahko pri vnetih glasilkah in grlu (raztopine za grgranje), vnetju ustne sluznice in slabem ustnem zadahu. Izboljša prebavo in prepreči nastajanje vetrov (karminativ). Spodbudi izločanje urina (diuretik). Timol v timijanu deluje antiseptično in zavre rast bakterij v dihalih, prebavilih in sečilih. Eterično olje in kopeli uporabljamo za izboljšanje prekrvavitve v koži in pri bolečinah v mišicah in sklepih. Timijanovo eterično olje ali sam timol vsebujejo mnogi pripravki za ustno higieno, sirupi, pripravki za inhalacijo ter antiseptična mazila.
Preobčutljivost se lahko pojavi pri ljudeh, občutljivih na zeleno ali cvetni prah breze in pri ljudeh z boleznimi ščitnice. Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti uporabe jemanja v času nosečnosti ne priporočamo brez posveta z zdravnikom.
- "Dišiš po timijanu" je bil eden izmed največjih komplimentov, ki so si ga povedali stari Grki.
- Liste timijana dodajajo nadomestkom tobaka.
- Po pričevanju ljudske medicine timijanov čaj odpravlja gliste, odvaja vodo iz telesa, pomaga izločati strupe, krepi prebavila, odpravlja potplutbe, čisti kožo, krepi živce, deluje pomirjevalno, pomaga pri telesni slabosti in slabokrvnosti, odpravlja glavobol in vročino ter pospešuje mesečno perilo. Za odpravljanje išiasa so timijan skuhali z belim vinom in ječmenovim sladilom. Timijan so mešali tudi z vinskim kisom in medom ter tak pripravek uporabljali notranje za lajšanje dihanja in zunanje proti napenjanju in terbušnim krčem.
- Rastlino so v srednjem veku iz Sredozemlja prinesli v srednjo Evropo benediktinski menihi. Timijanovi venci in šopki so nekdaj veljali za zaščito pred zlemi duhovi. Razkuževalno moč timijana so uporabljali za zaščito pred kugo, stari Egipčani pa so z njim balzamirali mrtve. Botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki pomeni pogum. Starim Grkom je timijan pomenil simbol miline, moči in hrabrosti, bil pa naj bi tudi afrodiziak. Grki so se s timijanovim oljem mazali, rimski vojaki pa so se krepili s timijanovimi kopelmi.
Vir: Kreft S, Glavač Kočevar N: Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.