Podatke o ugodnem vplivu plodov pegastega badlja na jetra so zapisali v šestnajstem stoletju. Njegovo delovanje je danes dobro raziskano, učinkovitost pa potrjena tudi s kliničnimi raziskavami. Aktivna sestavina pegastega badlja je silimarin. Silimarin je slabo topen v vodi, zato uporaba vodnih izvlečkov, npr. čaja, ni primerna. Bolj učinkovita je uporaba pripravkov, npr. tablet, ki vsebujejo koncentriran izvleček badlja. Pegasti badelj uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi in zamaščenih jetrih.
- Pegastemu badlju pravimo tudi bodeča neža ali ostropec.
- Oblika plodov pegastega badlja lahko koga zavede, da misli, da so to semena. V resnici se po eno seme nahaja v notranjosti vsakega plodu. Seme le težko opazimo, ker je zraslo z oplodjem. Tak plod, pri katerem je seme zraslo z oplodjem, botanično imenujemo rožka ali s tujko ahena.
- Ime pegasti badelj izvira iz legende, po kateri naj bi bele lise oz. pege na listih nastale, ko je Marija dojila Jezusa in je na rastlino kapjalo njeno mleko. Pegasti badelj se zato pogosto pojavlja na slikah z Marijo.
Vir: Kreft S., Glavač N.: Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.