Ingver
Ingver povsod po svetu sodi med najpomembnejša zdravilna zelišča, v medicini pa je cenjen zlasti na Kitajskem, kjer velja za čudežno zdravilo. Zgodovina uporabe ingverja sega vsaj 6000 let nazaj. Večina zapisov pravi, da smo ga v sredozemskem prostoru spoznali pred 3000 leti. Na svoja dolga potovanja se ingver ni odpravil kot trgovsko blago, temveč kot prehransko dopolnilo za mornarje na ladjah. Že pred štirimi tisočletji so pomorščaki vedeli, da ingverjevi poganjki vsebujejo dragocene rudnine in vitamine in delujejo proti morski bolezni, zato so bile posode z rastlinami ingverja obvezen tovor na ladjah, ki so v tem času plule med Indijo in Afriko. Antični Rim je ingver užival v velikih količinah. Pred njimi pa so enako navdušenje izkazali tudi Sumerci in Grki. Da so ga Rimljani res izjemno cenili, pove tudi dejstvo, da so nanj uvedli celo davek na luksuzno dobrino. V srednjem veku je ostal ena izmed najbolj iskanih začimb, vendar njegova cena ni dosegala cene popra, zato so ga lahko uživali tudi revnejši sloji. Morda je željo po ingverju podžigalo dejstvo, da je veljal za afrodiziak, morda pa so prevladale njegove zdravilne učinkovine, ki so bile že takrat zelo dobro znane.
Ingver danes gojijo povsod po zemeljski obli - v Severni Afriki, v tropskem območju Južne Kitajske, v jugovzhodni Aziji, na Jamajki in v Avstraliji. Pobirajo dva do tri mesece stare, sveže korenike. Sveže olupljen ingver diši po lupinici limete. Stopnja ostrine ingverja je odvisna od tega, koliko časa je bila korenina v zemlji, ter od tega, ali uporabljamo svež ali posušen ingver. Sušenje vpliva na ostrino in jo občutno krepi.
Ingver povsod po svetu sodi med najpomembnejša zdravilna zelišča, v medicini pa je zlasti cenjen na Kitajskem, kjer velja za čudežno zdravilo. Ingver krepi moč dihanja in pomaga pri bogatenju življenjske moči či. Blagodejen je tudi za vse prebavne organe: želodec, vranico in jetra. Njegovi učinki so številni, zato ne preseneča ugled, ki ga ima v vseh tradicionalnih medicinah. V nekaterih državah je ingver tudi uradno priznan kot zdravilo. Pekoče snovi v ingverju redčijo sluz, pri prehladu pa je tudi pomembno njegovo antiseptično delovanje in njegove ogrevalne sposobnosti. Krepi imunski sistema, zato je v pomoč tudi pri kašlju, piskajočem dihanju in zasluzenosti. Ingver ogreje telo, zato je dobrodošel pri tistih, ki jih pogosto zebe v prste rok in nog. Ingver zna uravnavati gibanje našega želodca. Ker ima veliko ljudi danes težave z upočasnjeno prebavo in težave z zaprtostjo, je ingver predvsem v vlogi pospeševalca. Deluje tudi protimikrobno ter poveča izločanje prebavnih sokov. Zato je ena redkih pekočih začimb, ki jo lahko uporabljajo tudi osebe z razjedami na želodcu in dvanajstniku. Po preobilni hrani je dobro spiti skodelico ingverjevega čaja, ki v tek požene želodec in črevesje. Ingver je tudi antiseptik in naravni antibiotik. Če ga grgramo, lahko z njim odpravimo vnetje grla. Je močan antioksidant. Komur je v avtomobilu ali na ladji pogosto slabo, naj ima pri sebi zavitek kandiranega ingverja ali steklenico ingverjevega čaja, saj ingverjeva korenina prežene potovalno bolezen. Z njim lahko učinkovito odpravimo tudi nosečniško slabost. Jemanje ingverja omili bolečine v sklepih ter spodbuja apetit. V indijskem zdravilstvu se ingver uporablja kot zdravilo proti depresiji. Povečuje moško plodnost, saj povečuje število in gibljivost spermatozoidov.
- uporaba ingverja seže v čase Konfucija in dlje, poznali pa so ga tudi v starem Rimu. Danes je najbolj priljubljen pri Inndijcih, Kitajcih, Angležih, Skandinavcih in Američanih, kjer ga med drugim uporabljajo za izdelavo brezalkoholnega ingverjevega piva (ale).
- V ljudski medicini uporabljajo ingver tudi kot karminativ, ekspektorant in adstringent.
- Indija, Indonezija, Kitajska, Nepal, Nigerija in Tajska proizvedejo več kot 100.000 ton ingverja na leto. Kitajska in Indija pridelata 80% celotne svetovne proizvodnje.
- Glede na kakovost naj bi bil najboljši ingver iz Jamajke.
- Ingver ima pekoč in močno aromatičen okus. Mlade korenike so sočne in mesnate in bolj blage. Primerne so za pripravo različnih vrst omak in ingverjevega čaja, lahko pa jih tudi vlagamo v kisu ali alkoholu. Zrele korenike ingverja so precej suhe in vlaknate, vendar so močnejšega okusa. V azijski kuhinji so nepogrešljive za začinjanje morskih in vegetarijanskih jedi.
- Zdravljenje slabosti in bruhanja v nosečnosti z uporabo ingverja je varno in učinkovito ter primerljivo z učinkovitostjo vitamina B6.
Vir: Lončar S, Topolovec S, Kočevar Fetah M, Baćac N: Ščepec rešitve, zamolčane zdravilne moči začimb. Svetovanje Aleš Pevc s.p., Ljubljana 2013, 64-70