Brusnica

Vse prevečkrat pozabimo, da se tudi v naravi skriva pravo bogastvo zdravilnih rastlin, katerih ugodne lastnosti lahko s pridom izkoristimo pri lajšanju najrazličnejših tegob in bolezni. Ena izmed takšnih ponovno odkritih rastlin je tudi ameriška brusnica.

Brusnica je zimzelen, do 20 cm visok grmiček, ki sodi v družino vresnic (Ericaceae). Spoznamo jo po tankih, delno olesenelih steblih in listih, ki so po svoji obliki narobe jajčasti. Po spodnji ploskvi so posejani s temnimi pikami. V času cvetenja opazimo rdečkasto-bele cvetove, iz katerih se kasneje razvijejo živo rdeče, kiselkaste jagode. Pri nas v gorskem svetu uspeva brusnica vrste Vaccinum vitis-idaea, katere liste so včasih uporabljali v zdravilstvu, saj vsebujejo glikozid arbutin, ki deluje razkužilno na sečila.

Uporaba: Brusnice lahko uporabljamo v različnih oblikah: sveže brusnice, posušene brusnice, sok iz brusnic in posušeni ekstrakt brusnic. Na trgu najdemo celo paleto različnih pripravkov iz brusnic, vendar moramo biti pozorni na vsebnost v njih. Velikokrat predstavljajo problem tudi raznovrstni aditivi (barvila in arome), ki jih dodajajo izdelkom in sladkor, ki je pogosto sestavni del industrijsko pripravljenega brusničnega soka.

Komu priporočamo uporabo brusnic:

Uporabo brusnic priporočamo osebam, ki imajo blažja vnetja sečil in so se odločile za samozdravljenje ter osebam s hujšimi vnetji sečil, ki jemljejo antibiotike - kot podporno terapijo pri zdravljenju. Priporočamo jih tudi osebam, ki jih spremljajo ponavljajoča se vnetja urinarnega trakta. Primerne so tudi za otroke.

 Komu odsvetujemo uporabo brusnic:

Uživanje večjih količin brusnic odsvetujemo osebam, ki so na terapiji z varfarinom (Marevan). Previdni moramo biti, kadar priporočamo te pripravke nosečim ženskam in doječim materam. Podatki v literaturi o varnosti brusničnih izdelkov so zelo skopi.

• Bližnja sorodnica ameriški brusnici je navadna borovnica, dobro poznan in okusen gozdni sadež, ki ga pri nas pogosto nabiramo in pripravljamo kot sladico.
• Eden izmed prvih raziskovalcev, ki se je ukvarjal z ameriško brusnico, je bil švedski botanik Peter Kalm. V 18. stol. je potoval na odprave v severnoameriške divje gozdove in 23. februarja 1747 jo je prvič omenil v svojih zapiskih Potovanj po Severni Ameriki.
• Sok ameriške brusnice je netoksičen in varen tudi za uporabo med nosečnostjo in dojenjem.
• Uporabo ameriške brusnice v medicinske namene je prvi opisal leta 1830 Constantine Samuel Rafinesque, takrat pomemben poznavalec ameriških zdravilnih rastlin. Med drugim je omenil njihovo odvajalno, diuretično in adstringentno delovanje ter uporabo pri vročini, driski, skorbutu in edemih.
• O diuretičnem delovanju ameriške brusnice so prvič poročali leta 1787, in sicer je šlo za bolnico z edemi, ki je ozdravila po zaužitju večje količine plodov. Prvi znanstveni zapisi o vplivu na urinski trakt so nastali dobrih petdeset let kasneje v Nemčiji. Zdravniki so namreč opazili, da se po uživanju ameriške brusnice poveča izločanje hipurne kisline v urinu. Na podlagi tega so sklepali, da ameriške brusnice vsebujejo spojine - morda benzojsko kislino - ki se v telesu metabolizirajo do hipurne kisline. Ta pa v večjih koncentracijah deluje protimikrobno.

Pregled velikega števila kliničnih preizkušanj, izvedenih z ameriško brusnico, kaže, da ima zaradi preprečevanja adhezije bakterij na sluznico koristno vlogo pri preprečevanju okužb sečil pri nekaterih populacijah. Močni dokazi so predvsem pri populaciji spolno aktivnih mladih žensk s ponavljajočimi se okužbami. Pri starejših bolnikih uživanje soka ameriške brusnice zmanjša pojavljanje bakteriurije.

Vir: Kreft S, Glavač N: Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.