Zmanjšana funkcionalna telesna masa vodi do nižjega bazalnega metabolizma. Zato je potreba po celodnevnem energijskem vnosu v peri- in pomenopavzi zmanjšana. Potrebe po energiji so sicer ločene glede na spol, telesno maso ter telesno dejavnost, ki ima velik vpliv na posameznikovo porabo energije. Ženske v 52. letu starosti, ko v povprečju vstopajo v obdobje menopavze, z normalno telesno maso in zmerno ravnjo telesne aktivnosti potrebujejo 2000 kcal celodnevnega energijskega vnosa. Posledica prekomernega energijskega vnosa privede do prekomerne telesne mase ali debelosti

Ogljikovi hidrati so za naš organizem glavni vir energije. Imajo vlogo pri razvoju črevesne mikroflore, pomagajo pri absorpciji mineralnih snovi in maščob ter proizvodnji vitaminov. V prehrani naj bi predstavljali več kot 50 % celodnevnega energijskega vnosa. Priporočena so živila z nizkim glikemičnim indeksom in visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin.

Prehranske vlaknine namreč zmanjšajo glikemični indeks živil in s tem zmanjšajo raven sladkorja v krvi ter zmanjšajo tveganje za nastanek inzulinske rezistence, zmanjšujejo porast lipidov v krvi, upočasnijo praznjenje želodca, pospešujejo prebavo v tankem in debelem črevesu, preprečujejo prekomerno telesno maso, zavirajo raka na debelem črevesu, žolčne kamne, povišan holesterol v krvi, sladkorno bolezen in aterosklerozo. Vlaknine se nahajajo v zelenjavi in sadju, stročnicah, soji, polnovrednih žitnih izdelkih, ajdi, rži, ječmenu, ovsu, kvinoji, rjavih vrstah žiţa in semenih. Priporočljiva vrednost dnevnega vnosa prehranskih vlaknin pri ženskah je 30 g/dan. Obraten učinek na zdravje ima prevelik vnos enostavnih sladkorjev. Zato enostavne sladkorje uvrščamo med odsvetovana živila oz. med živila z visoko energijsko vrednostjo in nizko hranilno vrednostjo.

Telo brez beljakovin ne more rasti, se razvijati in obnavljati. Beljakovine naše telo oskrbujejo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so pomembne pri proizvodnji telesu lastnih beljakovin. V našem organizmu opravljajo določene funkcije. Delujejo kot strukturne, transportne in kontraktilne beljakovine. Med beljakovine prištevamo tudi encime, ki katalizirajo biokemične reakcije, protitelesa, ki sodelujejo pri zašiti imunskega sistema in hormone. 

Pri ženskah v času menopavze je značilen povečan upad mišične mase in z ustreznim beljakovinskim ter energijskim vnosom lahko to dogajanje upočasnimo. Torej je tudi regeneracija mišičnih celic povezana z aminokislinami iz prehrane.

Zadosten vnos beljakovin upočasni tudi izgubo kostne mase in s tem pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek osteoporoze v menopavzi. Visokokakovostne beljakovine oziroma živila z visoko biološko vrednostjo beljakovin so živalskega izvora, kot so mleko in mlečni izdelki, meso, ribe, jajca. V teh živilih najdemo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo potrebuje za normalno delovanje. Priporoča se uživanje pustih vrst živil živalskega izvora, saj so lahko z vidika vsebnosti maščob bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami. Beljakovine se nahajajo tudi v živilih rastlinskega izvora, kot so stročnice, zelenjava in žita, vendar imajo ta slabšo bio razpoložljivost v telesu in ne vsebujejo vseh esencialnim aminokislin. Posebnih priporočil za beljakovinski vnos v menopavzi ni. Odrasle ženske naj bi zaužile 0,8 g/kg telesne mase beljakovin na dan. Zaradi pomembnosti vnosa beljakovin v starosti je Evropsko združenje za klinično prehrano in presnovo predlagalo povečati dnevni vnos beljakovin na 1 g/kg telesne mase na dan.

Maščobe v telesu sestavljajo celične membrane. Pomembne so za nastanek moških in ženskih spolnih hormonov. Pripomorejo k absorpciji v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K ter so vir esencialnih maščobnih kislin. Maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nenasičene maščobne kisline so esencialne, torej jih naše telo ne more sintetizirati v takšni količini, ki bi zadostila našim potrebam. Delimo jih na enkrat nenasičene in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki se po poziciji dvojne vezi delijo na omega-3 in omega-6. 

Maščobne kisline omega-3 se delijo na dokozaheksaenojsko in eikozapetaenojsko kislino. Te kisline zmanjšujejo skupni holesterol in lipoproteine z nizko gostoto (v nadaljevanju LDL) ter zvišajo HDL holesterol. Pomembni sta tako pri preventivi kot tudi pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, hipertenzije, artritisa, kognitivnih obolenj, psihičnih motenj in raka. Nasprotno prevelik vnos nasičenih maščobnih kislin privede do povišane vrednosti skupnega in LDL holesterola, povečanega tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, raka ter drugih bolezni zahodne civilizacije. Maščobne kisline omega-3 naj bi tudi omilile vazomotorne simptome menopavze, zlasti depresijo in vročinske navale. Večkrat nenasičene maščobne kisline naj bi v prehrani predstavljale 7 do 10 % dnevnega energijskega vnosa.

Omega-3 maščobne kisline najdemo v ribah oz. ribjem olju, oreščkih, semenih, omega-6 pa najdemo v rastlinskih oljih, kot so sončnično olje, olje koruznih kalčkov in olivno olje.